Razstavo sem poimenoval Pozitivi. V teh časih negativov ne uporabljam, zato ime ne prihaja iz tehnike, pač pa iz motivov. V naših časih, ko je čas denar, prepogosto pozabljamo na vrednote kot je nepreračunljivi trud za Dobro. Iz lastne izkušnje vem, da je Dobro, pozitivno še edino, kar drži pokonci. Vsaj mene.

Fotografije (105) izvirajo v večini iz časov, ko sem honorarno delal v verskem medijskem prostoru. Predvsem za tednik Družina. Moja glavna naloga so bile dobre naslovnice vseh publikacij založbe. Zaradi tega sem v enajstih letih sodelovanja spoznal ogromno dobrih ljudi, po celi Sloveniji. Prepričan sem, da je prijateljska naveza z vsemi, ki sem jih spoznal še vedno izvir moje dobre volje, oziroma spodbuda, ko je zmanjka.

Hkrati pa bom predstavil tudi izbor fotografij zadnjega leta, ki govorijo morda o notranjem nemiru, ko moči poidejo; ostane le še upanje v brezupu.

Če boste čas med odprtjem razstave preživeli raje v znamenju PRAVE priprave na prihajajoči Božič, to vašo odsotnost odločno podpiram.

Vsem želim, da bi ob izreku voščila – blagoslovljen Božič… res vedeli, kaj to pomeni. In bili hvaležni za vse Dobro.

Odprtje: ob 18.30, Koroška Bela, Cankarjeva 17

Morebitne interesente pa prosim, da udeležbo potrdijo do petka zvečer.

ps.: Tisti, ki se boste upravičeno pripravljali na rojstvo Odrešenika, lahko čakate naslednje vabilo za razširjeno razstavo nekje, nekoč v Ljubljani. Verjetno v letu 2010.

Tamino Petelinšek/STA

Deli s prijatelji

Tule je zbranih nekaj komentarjev po koncu predstave:

• “Waaa. To je pa boljše kot Drama!” je vzkliknila bivša dijakinja umetniške gimnazije, za katero je bila to prva Čušinova predstava.

• “Ta predstava je bolj lahkotna kot Jona, toda še vseeno poučna in pomenjljiva.” je predstavo komentirala študentka, ki si je pred kratkim ogledala predstavo Jona, besni prerok, pred tem pa ni videla nobene Čušinove predstave.

• “Najboljša mi je bila tista smrtna tišina, da se je slišalo še, kako nekomu kruli v želodcu.” je komentar še enega študenta, ki se je tokrat prvič srečal s Čušinovo predstavo.

• “Ma, vse njegove predstave so super!” je zaključil študent, ki je pravi navdušenec Čušinovih predstav.

In kaj naj rečem jaz, ki od Hagade naprej nisem zamudila nobene nove predstave? Da nerada gledam že gledane filme, obiščem že videne predstave, igram že preigrane skladbe. Pa vendar je na teh Čušinovih predstavah nekaj posebnega. Nekaj, zaradi česar si je vredno predstavo pogledati tudi večkrat. Mogoče je to zaradi tako močnega prelivanja čustev – od resnosti, da si še dihati ne upaš, pa vse do smeha v solzah. Mogoče je to zaradi pristnega stika, aktualnosti tematike in osebnega nagovora. In mogoče tudi zato, ker je sporočil v predstavah tako veliko, da jih v prvo vseh niti ne dojameš.

Ana Grahor

Foto: www.donbosko.si/trstenik

Deli s prijatelji

Gregor Čušin nas z novo mono(z)dramo Jona, besni prerok, v kateri se navezuje na svetopisemsko zgodbo o preroku Joni, zdrami, v nas “zareže” prav do kosti in nas pravzaprav “posesa” v razmišljanja o naših osebnih Ninivah. Gregor Čušin je seveda prvovrstni dramski igralec, a predvsem angažiran kristjan, ki nas (kristjanov) ne špara in nam ne prizanaša.

Od Hagade, preko Evangelija po Čušinu in Pešca se Gregor Čušin razvija v vedno bolj ostrega slovenskega preroka. Kako potrebujemo takih čvrstih, veselih in neprizanesljivih kristjanov! Da nas zdramijo, da se zdrznemo in začnemo premišljevati. Pot, ki jo kaže Čušin je prava: začeti pri sebi, se nasloniti na božjo besedo, ki jo imamo zapisano v Svetem pismu in biti zgled. Pravim: “Trda je ta beseda, dragi Čušin, a na mestu.”

Preberi prispevek do konca na blogu Preprostost.

Foto: Wikipedia, Michelangelo, Sikstinska kapela

Deli s prijatelji